Konference predsednikov parlamentov držav članic EU

Brdo pri Kranju je bilo v ponedeljek in torek, 28. in 29. marca, prizorišče Konference predsednikov parlamentov držav članic EU, sklepnega dogodka parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU. Letošnjega največjega mednarodnega parlamentarnega dogodka v Sloveniji se je udeležilo 42 vodij delegacij, od tega 39 predsednikov in podpredsednikov zgornjih in spodnjih domov, iz tridesetih držav.   

Poleg udeležencev iz držav članic EU so bili na dogodku namreč tudi predstavniki držav kandidatk za članstvo v EU Severne Makedonije in Turčije ter predstavniki držav posebnih gostij iz Bosne in Hercegovine, Islandije, Norveške in Švice. V okviru delegacij se je konference udeležilo preko 300 gostov. Konference se je udeležila tudi delegacija Evropskega parlamenta, ki jo je vodila predsednica EP Roberta Metsola. 

V pozdravnem nagovoru sta udeležence nagovorila predsedujoča srečanju. Predsednik Igor Zorčič je uvodoma izpostavil, da je vojna v Ukrajini »jasen pokazatelj, da mora Unija bistveno okrepiti delovanje v svoji soseščini, v kolikor želi ostati ključni dejavnik varnosti, stabilnosti in blaginje v regiji«. Zorčič se je zavzel za nadaljevanje kredibilne širitvene politike Unije na Zahodni Balkan in Vzhodno partnerstvo ter pri tem osvetlil vlogo parlamentov v tem procesu. Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je izbruh pandemije označil kot dejavnik, ki razkriva in pospešuje obstoječe trende in ranljivosti. Ob tem je poudaril, da smo tako soočeni z razmerami, ki jih močno določata konflikt vrednot in interesov. Opozoril je tudi, da zaradi globalnih izzivov in poslabšanja varnostnega okolja potrebuje EU več odprtosti za širitev in integracijo ter izpostavil širitev EU kot geopolitično vprašanje, ki zahteva vso našo pozornost. Glavna govorca otvoritvenega srečanja sta bila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Predsednica Metsola je uvodoma čestitala Sloveniji in slovenskemu parlamentu za izjemno uspešno predsedovanje Svetu EU. Poudarila je zavzemanje parlamentov EU za vladavino prava in parlamentarno demokracijo ter izrazila enotno podporo evropski perspektivi Ukrajine. Predsednik Pahor pa je evropske voditelje opozoril na odgovornost do negovanja evropske ideje miru, združevanja in sodelovanja ter kot ključen izziv in kot priložnost širitvene politike EU izpostavil soglasje o strategiji širitve.

Prvi dan srečanja so v okviru I. panela o Vlogi parlamentov v kriznih situacijah in krepitvi odpornosti za demokratično upravljanje govorili predsednica Kongresa poslancev Kraljevine Španije Meritxell Batet Lamaña, predsednik Poslanske zbornice Italijanske republike Roberto Fico in maršal Senata Republike Poljske Tomasz Grodzki.

Predsednica Meritxell Batet Lamaña je fizično prisotnost predstavnikov in njihovo interakcijo v parlamentih izpostavila kot ključno za medsebojno razumevanje, za usklajevanje različnih političnih stališč ter iskanje rešitev in doseganje soglasja. Predsednik Roberto Fico pa je poudaril pomembnost zagotavljanja delovanja nacionalnih parlamentov v kriznih situacijah in ob tem izpostavil solidarnost, povezovanje in konstruktivni dialog med državami članicami EU za uspešno spopadanje s skupnimi izzivi. Maršal Tomasz Grodzki je v luči aktualnih kriznih razmer v Ukrajini kot ključno izpostavil aktivno vlogo parlamentov pri zagotavljanju vladavine prava, svobode medijev, demokracije in spoštovanja temeljnih človekovih pravic, ki morajo obstati tudi v kriznih situacijah.

V razpravi so se udeleženci strinjali o pomembnosti neprekinjenega delovanja parlamentov ter enotnega odziva nacionalnih parlamentov držav članic EU v vseh kriznih situacijah.

Drugi dan konference je bila v okviru  II. panela z naslovom Evropska unija kot garant stabilnosti,varnosti in blaginje v regiji (in širše) poleg širitve EU na Zahodni Balkan velika pozornost namenjena aktualnemu dogajanju v Ukrajini.  
Uvodoma je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič povedal, da pomeni napad na Ukrajino napad na temeljne evropske vrednote miru, demokracije in sožitja narodov. »Zato se moramo kot voditelji ključnih evropskih predstavniških institucij zavedati, da boj Ukrajincev za mir in svobodo ni le njihov, marveč je boj v imenu celotne evropske demokratične skupnosti«. Pri tem pa je izpostavil pospešitev širitvenega procesa kot pomembno prednostno nalogo EU.

Kot prvi med glavnimi govorci je nastopil predsednik Sobranja Republike Severne Makedonije Talat Xhaferi, ki se je EU zahvalil za njeno neprecenljivo vlogo pri razvoju Severne Makedonije in podporina poti v evroatlantske povezave. EU je pozval k čimprejšnji pospešitvi procesa širitve EU, pri čemer naj bodo upoštevane spremenjene razmere zaradi vojne vUkrajini.
Udeležence konference na Brdu je kot posebni gost prek video povezave nagovoril predsednik Vrhovne rade Ukrajine Ruslan Stefanchuk. Predstavil je aktualne razmere v Ukrajini ter Unijo pozval k čimprejšnjemu ukrepanju in zaustavitvi agresorja z najostrejšimi gospodarskimi sankcijami. EU je pozval k podpori Ukrajini, tudi z zagotavljanjem sredstev za oborožen odpor. Izpostavil pa je tudi pomen nacionalnih parlamentov držav članic EU, ki predstavljajo glas evropskega ljudstva in ga morajo slišati vlade evropskih držav.

Miloš Vystrčil, predsednik Senata Češke republike, je spomnil, da je EU v dolgem obdobju miru in zasledovanja gospodarske blaginje pozabila na svoje temeljne demokratične vrednote in v trenutnih razmerah, ki zahtevajo pogum, pozval k enotni podpori Ukrajini z verodostojnimi možnostmi za vključevanje. Menil je tudi, da bo enotnost EU na preizkušnji tudi pod pritiski migrantskih in hibridnih groženj, posledično pa tudi socialnih napetosti in delitev med državami članicami.

Predsednik Helenskega parlamenta Grčije Constantine An Tassoulas je v video nagovoru izrazil celostno podporo Grčije Ukrajini ter pozval k okrepljenim svežnjem učinkovitih sankcij proti Rusiji, kijih morajo enotno podpreti vse države članice EU. Izrazil je tudi podporo Grčije državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v EU, v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi in svetu pa pozval k okrepljeni obrambni in varnostni politiki EU kot garanta stabilnosti, varnosti in blaginje v regiji.

Predsednik Državnega zbora Republike Avstrije Wofgang Sobotka je ocenil aktualne izzive EU, ki zahtevajo enoten evropski odziv, tega pa da je moč doseči tudi v zunanji politiki, kar je E Udokazala v primeru ruske agresije v Ukrajini. Zavzel se je za pospešitev pridružitvenega procesa, ob tem pa morajo vse kandidatke imeti enake in jasne pogoje, je menil. Evropski model življenja, temeljne pravice in svoboščine,demokratične vrednote in načela je ocenil kot garant stabilnosti, varnosti in blaginje v EU in v soseščini, širitev EU, ki temelji na skupnih vrednotah in standardih, pa kot naložbo v stabilno, varno in uspešno Evropo.

V razpravi so udeleženci ostro obsodili rusko agresijo ter izrazili podporo Ukrajini. Ob tem so pozvali k nujnosti krepitve strateške neodvisnosti  in odpornosti EU njenega ter njenega varnostnega in obrambnega sistema. Ponovno je bila izražena podpora širitvenemu procesu EU, tako na Zahodni Balkan kot tudi na jugovzhodni del Evrope, ki je z enotnim in z usklajenim delovanjem Unije v kriznih razmerah ključen za učinkovito reševanje skupnih izzivov držav članic EU.

V sklepnem delu so predsedniki parlamentov sprejeli zaključke konference, ki so uvodoma obravnavali vojno v Ukrajini. Predsedniki so najostreje obsodili rusko agresijo, poudarili potrebo po odločnem in še bolj obsežnem odzivu EU nanjo ter pozvali Rusko federacijo k takojšnji zaustavitvi vseh sovražnosti ter reševanju konflikta po diplomatski poti. Prav tako so predsedniki izrazili podporo evropski perspektivi Ukrajine ter pozvali evropske institucije k prizadevanju za hitro obravnavo prošnje Ukrajine za članstvo v EU ter podelitvi statusa države kandidatke v razumnem časovnem okviru, ob izpolnjevanju pogojev. V kriznih situacijah so kot ključno vlogo parlamentov pri zagotavljanju odgovornega in demokratičnega upravljanja poudarili nadzor nad delovanjem vlad in vključujoč dialog z najširšim možnim spektrom deležnikov. Glede krepitve delovanja EU v regiji in širše so ob spremenjenem varnostnem okolju v EU in svetu pozdravili sprejetje Strateškega kompasa ter pozvali k okrepljenemu varnostnemu in obrambnemu sodelovanju ter močni skupni zunanji in varnostni politiki.

Prav tako so pozvali k okrepljenemu in usklajenemu boju proti dezinformacijam ter poudarili nujnost okrepitve strateške avtonomije EU na vseh ključnih področjih. Širitev EU na Zahodni Balkan so poudarili kot geostrateški, politični, varnostni in gospodarski interes tako regije kot EU ter pozvali evropske institucije in voditelje držav članic EU k prizadevanjem za postavitev jasnega načrta članstva partneric Zahodnega Balkana v EU. V luči ukrajinske krize ter preprečevanja vplivov tretjih akterjev v regiji so pospešitev širitvene politike EU tako na Zahodni Balkan kot tudi krepitev Vzhodnega partnerstva označili kot ključnega pomena za stabilnost, varnost in blaginjo celotne Unije.

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je ob koncu konference izpostavil, da je zadovoljen z odzivi udeležencev, še posebej, da smo si drznili izpostaviti aktualne in po svoje pogumne teme. Na koncu je zmagalo kompromisno stališče, ki je zgovoren pokazatelj, da je članstvov EU še vedno vrednota. Zato tudi nismo potrdili omilitev pristopnih kriterijev, niti v posebnih okoliščinah, EU bo kandidatkam raje ponudila pomoč, je še poudaril Kovšca.

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Apr 2022 at 13:29

180 ogledov

Ob podpori zakonu o varstvu okolja tudi opozorilo, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. Seji obravnavala Predlog zakona o varstvu okolja, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in menila, da predviden nov sistem ravnanja z odpadki, za katerega velja proizvajalčeva razširjena odgovornost (PRO), predstavlja pomemben korak pri ureditvi večletnih nevzdržnih razmer na področju ravnanja z odpadki, pri čemer se moramo tudi zavedati, da sam zakon ne more odpraviti vseh težav. Komisija se je strinjala s stališčem Komunalne zbornice Slovenije, da bi morali pred uvedbo stroškovno dražjega kavcijskega sistema najprej izkoristiti že uveljavljen sistem zbiranja odpadkov ter prednosti predvidenega sistema PRO ter kavcijski sistem vzpostaviti šele takrat, če država ne bo uspešna pri uresničevanju zavez na področju odpadkov. Komisija je poudarila pomembnost zapiranja masnih tokov odpadkov znotraj območja Slovenije. V okviru koncepta krožnega gospodarstva bi morali vzpostaviti finančno bolj vzdržen sistem, ki zagotavlja čim krajše poti masnih tokov odpadkov in uporabo odpadkov, ki nastanejo in se zbirajo v Sloveniji, kot vir surovin v domačem okolju. Komisija je menila, da bi bilo primerno, da bi zakonsko uredili obvezno uporabo bolj kakovostne plastike, ki jo je možno večkrat in lažje reciklirati. Če to ni možno, pa je najmanj, kar lahko država stori, da predpiše obvezno seznanjanje potrošnikov o kakovosti plastične embalaže kupljenega izdelka. Na ta način bi lahko potrošnike spodbujali k bolj trajnostni potrošnji in izbiri izdelkov z okoljsko bolj prijazno embalažo. Ob podpori predlogu zakona je bil izražen tudi dvom o možnem izboljšanju stanja in s tega vidika tudi podana pobuda, da bi Slovenija, ki ima izjemno bogato naravo in visoko stopnjo biotske raznovrstnosti, delovala bolj proaktivno ter kot prva država v Evropi in na svetu prepove uporabo vsakršne plastične embalaže, ki se jo lahko nadomesti z okolju bolj prijazno embalažo. vir slike: permatree.org

Mon, 18. Apr 2022 at 13:28

163 ogledov

Za večjo prometno varnost smiselno povečati število obcestnih počivališč ob regionalnih cestah
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 78. seji obravnavala Predlog zakona o cestah, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona in ni imela vsebinskih pripomb na predlagane zakonodajne rešitve, izpostavila pa je odprta vprašanja glede oglaševanja ob državnih cestah, pomanjkanja obcestnih počivališč ter neustreznosti projektiranja nekaterih cestnih objektov. Komisija je opozorila na pomanjkanje obcestnih počivališč oz. urejenih prostorov za počitek ob regionalnih cestah pred večjimi mednarodnimi mejnimi prehodi s Hrvaško, kar se kot problematično izkazuje vsako leto v času poletne turistične sezone. Še posebej se je ta problem povečal v času vzpostavitve posebnega režima prehajanja državne meje s Hrvaško med epidemijo Covid-19, ko je postal tok prometa še počasnejši, na cestah pred mejnimi prehodi pa so nastajali veliki prometni zastoji in s tem večje prometne obremenitve voznikov. Komisija je menila, da bi morali z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti ob regionalnih cestah postaviti več obcestnih počivališč, pri čemer je treba zgraditi tako nova počivališča kot posodobiti stara in tudi odpraviti ovire, zaradi katerih je marsikatero počivališče nedostopno. Komisijo je tudi zanimalo, ali se kakorkoli spreminja obstoječa zakonska ureditev oglaševanja ob državnih cestah, saj so bile v preteklosti večkrat dane pobude o zaostritvi oglaševalskih posegov ob državnih cestah. V zvezi s tem smo dobili pojasnilo, da je predlagatelj sicer ob pripravi predloga zakona razmišljal, da bi se ob državnih cestah izven naselja oglaševanje prepovedalo še 50 metrov od varovalnega pasu, vendar je bil v vmesnem času sprejet Zakon o urejanju prostora, ki je prepovedal oglaševanje na površinah zunaj poseljenih območij, npr. na kmetijskih, vodnih ali gozdnih površinah. Komisija je ob obravnavi predloga zakona opozorila tudi na primere neustreznega projektiranja cestnih objektov, saj imamo nadvoze brez kolesarskih stez in pločnikov ali krožišča na glavni cesti I. reda z le enim voziščem, ki je preozkih dimenzij in zato ne omogoča varne vožnje udeležencev cestnega prometa. 2 vir slike: wikipedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:26

178 ogledov

Zelena luč ukrepom za omilitev posledic visokih cen energentov
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 22. izredni seji obravnavala in podprla Predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku predložila Vlada. Komisija je podprla predlog zakona, s katerim je želel predlagatelj prebivalcem, katerih materialno stanje je zaradi visokih cen energentov ogroženo, zagotoviti pomoč v obliki različnih začasnih ukrepov. Komisiji je bila zelo podrobno predstavljena vsebina predlaganih zakonskih rešitev, na katere ni imela pripomb. Po njenem mnenju je treba prizadetim gospodinjstvom v teh zaostrenih cenovnih razmerah na energetskem trgu, zaradi katerih se socialne stiske ljudi le še bolj povečujejo, čim prej ponuditi pomoč in tako omiliti posledice visokih cen energentov. V luči operativnosti novega plinovoda Severni tok 2, ki bi lahko imel pomembno vlogo pri omilitvi energetske krize v Evropi in vzpostavitvi bolj predvidljivih razmer ter cenovne stabilnosti, se je komisija glede na evropsko odvisnost od ruskega plina tudi spraševala, ali je sedanja energetska krizna situacija posledica ukrajinske krize ali pa ima ukrajinska kriza za cilj zaostritev energetske krize. vir slike: wikimedia

Mon, 18. Apr 2022 at 13:25

180 ogledov

Ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor je potrebno več proaktivne miselnosti
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj se je na 77. seji seznanila s Poročilom o izvajanju nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo avtocest za leto 2020, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Predstavniki Ministrstva za infrastrukturo in DARS, d.d. so ob tem odgovarjali na številna vprašanja in dileme članov komisije. V luči prometne preobremenjenosti ljubljanskega cestnega obroča, še posebej v času dnevnih konic in turistične sezone, je komisija opozorila, da za razbremenitev prometnega omrežja v Ljubljani in njeni okolici ne zadoščajo le ukrepi na vpadnih cestah, ampak je treba čim prej razbremeniti sam ljubljanski avtocestni obroč. Komisija se je spraševala, zakaj nam doslej še ni uspelo uresničiti zastavljenih projektov za izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa proti sosednji Hrvaški, ki se danes v času visoke turistične sezone preusmerja na regionalne in lokalne ceste, kar negativno vpliva na stanje okolja in zdravje lokalnega prebivalstva. Če bi že imeli zgrajene ustrezne plačljive cestne povezave v smeri Hrvaške, bi tudi tranzitni uporabniki tovrstne cestne infrastrukture s plačilom cestnine zagotavljali pomemben vir za financiranje upravljanja in vzdrževanja avtocestnega omrežja, koristi pa bi imelo tudi lokalno okolje iz naslova potrošnje uporabnikov avtocestnega omrežja. Čeprav je pristojni minister ob nastopu funkcije leta 2020 obljubil, da bo projekt cestne povezave od Ormoža do Markovcev do oktobra 2020 izveden, še zmeraj ni nobenega napredka. Danes se pogovarjamo o načrtovanju številnih infrastrukturnih projektov v prihodnjem desetletju, istočasno pa so neuresničeni projekti, ki so bili uvrščeni v Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji iz leta 2004. Komisija se sprašuje, kje so razlogi, da po dveh desetletjih ta demografsko ogrožen del Slovenije še zmeraj nima ustrezne prometnice, ki je eden od osnovnih pogojev za gospodarski razvoj. Ob številnih težavah pri umeščanju cestne in druge infrastrukture v prostor bi morala država pri investicijah, ki so v interesu njenih prebivalcev in gospodarstva, slediti izkušnjam v primeru gradnje tovarne Magna, kjer je s posebnim zakonom omogočila hitro umestitev industrijskega objekta v prostor. Komisija je menila, da je treba, ob sistemski poenostavitvi postopkov umeščanja objektov v prostor, spremeniti tudi miselnost nosilcev urejanja prostora na način, ki bi morali biti ob zaznanih odprtih vprašanjih bolj proaktivni in sami predlagati možne rešitve za izvedbo projektov v razumnem roku.

Mon, 18. Apr 2022 at 13:24

185 ogledov

Komisija z vprašanjem, kdaj do izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 77. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o voznikih, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Komisija je ocenila, da predlagano zmanjšanje števila obveznih ur praktičnega dela usposabljanja kandidatov, ki so imetniki vozniškega izpita kategorije B in niso vozniki začetniki, želijo pa pridobiti še vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja tudi izven Slovenije, ni samo po sebi problematično, če šole vožnje in izpitne komisije posedujejo dovolj strokovnega znanja, da kandidati pridobijo dovolj znanja in spretnosti za varno vožnjo in obvladovanje vozila. Pri tem je komisija opozorila, da kandidatom, ki bodo želeli pridobiti vozniško dovoljenje za vozila kategorije A1, ki velja le na območju Slovenije, niti ne bo treba opraviti vozniškega izpita, saj bo zadoščalo le nekajurno usposabljanje. Ker je z vidika prometne varnosti danes težko oceniti ustreznost predvidene spremembe, je komisija apelirala, da Ministrstvo za infrastrukturo vzpostavi sistem vodenja evidence voznikov z vozniškim dovoljenjem kategorije A1 ter v sodelovanju s Policijo nadgradi sistem nadzora na način, da omogoča spremljanje učinkov prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki z vozniškim izpitom kategorije A1. Glede na določilo, da se vloga za izdajo vozniškega dovoljenja vloži osebno pri upravni enoti, se je komisija v luči pomena in dviga ravni digitalizacije spraševala, kdaj bo možna izdaja vozniškega dovoljenja tudi na podlagi elektronske vloge. V povezavi z napovedano elektronsko osebno izkaznico se postavlja tudi vprašanje, ali se razmišlja, da bi osebna izkaznica vsebovala tudi podatke o izkazani pravici do vožnje motornega vozila določene kategorije, s čimer bi zmanjšali število osebnih dokumentov. Kot je bilo komisiji pojasnjeno, morajo biti nacionalni predpisi o vozniških dovoljenjih v skladu z evropsko direktivo o vozniških dovoljenjih, ki pa trenutno ne omogoča izdaje vozniškega dovoljenja na podlagi elektronske vloge. vir slike: siol.net

Mon, 18. Apr 2022 at 13:23

177 ogledov

Podpora pravici do pavšalne odškodnine za družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo
Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na 69. seji obravnavala in podprla novelo Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Zakon o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 določa posebne pravice, ki jih država zagotavlja osebam, ki so v vojni za Slovenijo 1991 kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije (v nadaljevanju: TO) ali pripadniki organov za notranje zadeve postali invalidi. Družinski člani pripadnikov TO oziroma pripadnikov organov za notranje zadeve, ki so v osamosvojitveni vojni izgubili življenje, že imajo določene pravice v obstoječem zakonu, v noveli pa se dodaja novo kategorijo, in sicer družinske člane civilnih žrtev vojne za Slovenijo. Predlog zakona tako na enak način in v enaki višini omogoča zakoncem, zunajzakonskim partnerjem, otrokom in staršem civilnih oseb, ki so umrle, bile ubite ali pogrešane zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve SFRJ v času od 24. maja do 18. oktobra 1991 in so imele v tem času stalno prebivališče na območju današnje Republike Slovenije, da uveljavijo pravico do pavšalne odškodnine. Zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov se daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi dedičem 1. dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Pavšalna odškodnina za starše civilnih žrtev ter zakonce civilnih žrtev oziroma zunajzakonske partnerje civilnih žrtev, ki niso sklenili nove zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, odškodnina znaša 50.000 evrov, za otroke civilnih žrtev pa 100.000 evrov. vir slike: gov.si

NAJBOLJ OBISKANO

Konference predsednikov parlamentov držav članic EU