Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je na 79. seji 7. 3. 2022 obravnavala predlog novele Zakona o rudarstvu, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada.
Komisija je poudarila, da je v dosedanjih razpravah vseskozi nasprotovala hidravličnemu lomljenju za pridobivanje ogljikovodikov ter poudarjala, da je skrajni čas, da Slovenija sledi državam, ki so že prepovedale to okoljsko sporno metodo pridobivanja ogljikovodikov. Pozdravila je napovedan amandma koalicijskih poslanskih skupin, s katerim se je sledilo številnim pozivom, da Slovenija prepove vsakršno hidravlično lomljenje z namenom izvajanja ali izkoriščanja ogljikovodikov iz peščenjaka. Glede na navedeno je komisija tudi podprla predlog zakona. V zvezi z vsebino 60. člena predloga zakona, ki ureja izjemo pri podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice pri izkoriščanju na zaokroženih celotah in v premogovnikih, se je komisija pridružila opozorilom Skupnosti občin Slovenije, Mestni občini Velenje in Občini Šoštanj glede neustavnosti njegove vsebine. Dejstvo je, da lastniki tovrstnih zemljišč ne bi mogli prosto razpolagati s svojo lastnino, saj se predvideva, da bodo koncesionarji za namen izvajanja rudarskih del v nedoločni prihodnosti lahko na njih pridobili lastninsko pravico oz. z lastniki sklenili pravni posel, medtem ko je za lastnike negotovo, kdaj bodo morali dopustiti izvajanje rudarskih del, kakšno bo nadomestilo in niti kaj bo predmet posega.
V zvezi s predlaganim prenosom pristojnosti izvajanja nalog nosilca urejanja prostora za področje rudarstva za občinsko prostorsko načrtovanje z Ministrstva za infrastrukturo na Geološki zavod Slovenije je komisija opozorila, da se s tem prenaša tudi odgovornost odločanja na Geološki zavod Slovenije, kar ni najboljša rešitev, saj bi morala imeti država oz. pristojno ministrstvo zadnjo besedo pri odločanju. Komisija je podprla predlagano ureditev stalnega monitoringa in vzdrževanja objektov kot javno službo po dokončnem zaprtju premogovnika, vendar je vprašanje, kako bo država zagotavljala finančna sredstva za tovrstne dejavnosti, saj pretekla praksa kaže, da občine nosijo velik del finančnih obveznosti za sanacijska in vzdrževalna dela po koncu več desetletnega ali stoletnega rudarjenja. V zvezi s sanacijo starih bremen iz naslova rudarjenja je komisija izpostavila odsotnost pravne podlage za zagotavljanje sredstev za tovrstne sanacije, pri čemer predstavlja največji izziv dejstvo, da z ukinitvijo rudarske pravice zadevno območje ni več predmet rudarske zakonodaje. Ker je v Sloveniji več opustelih rudnikov, ki še niso ustrezno sanirani, bi morala po mnenju komisije ukrepati država in prevzeti finančne obveznosti reševanja preteklih bremen. V zvezi z opuščenimi rudniki, ki ob prenehanju izkoriščanja niso bili ustrezno sanirani, je komisija tudi predlagala, da se zakonodaja spremeni tako, da se omogoči brezplačen prenos opuščenih rudnikov v last oz. upravljanje zainteresiranim lokalnim skupnostim za vzgojno-izobraževalne in turistične namene.