Državni svet redno sodeluje na parlamentarnih srečanjih, ki se odvijajo v okviru tako imenovane parlamentarne dimenzije predsedovanja držav članic Svetu EU.

Konferenca predsednikov parlamentov držav članic EU in evropskega parlamenta

Konference se udeležujejo predsedniki nacionalnih parlamentov držav članic EU in predsednik Evropskega parlamenta. K sodelovanju kot opazovalci so vabljeni tudi predsedniki parlamentov držav kandidatk.

Namen konference je izmenjava mnenj, informacij in izkušenj o temah, povezanih z vlogo parlamentov in organizacijo parlamentarnih funkcij. Cilj konference je tudi spodbujanje raziskovalnih dejavnosti in skupnih ukrepov glede oblik in instrumentov medparlamentarnega sodelovanja.

Konferenca se vsako pomlad sestane v državi, ki je predsedovala Svetu EU v drugem semestru preteklega leta.

Pred konferenco je pripravljalno srečanje generalnih sekretarjev sodelujočih nacionalnih parlamentov, na katerem udeleženci razpravljajo o programu Konference predsednikov parlamentov EU in Evropskega parlamenta.. Srečanja se udeležujejo generalni sekretarji parlamentov držav članic in kandidatk EU in generalni sekretar Evropskega parlamenta.

COSAC (Conférence des Organes Spécialisés dans les Affaires Communautaires et Européennes des Parlements de l'Union européenne)

COSAC je bil ustanovljen maja 1989 na srečanju v Madridu, kjer so se predsedniki parlamentov držav članic dogovorili o okrepitvi vloge nacionalnih parlamentov v razmerju do skupnih procesov v povezavi z odbori za EU zadeve. Prvo srečanje COSACA je bilo v Parizu novembra 1989.

Formalno priznanje je COSAC dobil v Protokolu k Amsterdamski pogodbi, ki je bil zaključen s strani šefov držav oziroma vlad junija 1997. Protokol je stopil v veljavo 1. maja 1999.

Konferenca odborov za evropske zadeve COSAC združuje odbore za evropske zadeve nacionalnih parlamentov ter predstavnike Evropskega parlamenta. Konferenca je izrecno omenjena v protokolu št. 1, priloženemu Lizbonski pogodbi, ki obravnava vlogo nacionalnih parlamentov.

Konferenca COSAC se sestane dvakrat letno. Sestavlja jo po šest predstavnikov posameznih nacionalnih parlamentov držav članic in šest poslancev Evropskega parlamenta, vključno s podpredsednikom, ki je odgovoren za odnose z nacionalnimi parlamenti. Parlamenti držav kandidatk in držav pristopnic pa so povabljeni, da vsak sodeluje s tremi opazovalci.

Srečanje COSAC praviloma gosti glavno mesto države, predsedujoče Svetu EU.

Državni svet skupaj z Državnim zborom redno udeležuje srečanj COSAC in aktivno sodeluje v razpravah.

http://www.cosac.eu/

Konferenca o skupni zunanji in varnostni ter varnostni in obrambni politiki (conference on the Common Foreign and Security Policy and the Common Security and Defence Policy)

Aprila 2012 je konferenca predsednikov parlamentov EU v Varšavi sklenila ustanoviti Medparlamentarno konferenco za skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko. Konferenca se je prvič sestala na Cipru septembra 2012.

Konferenca je bila ustanovljena z namenom krepitve vloge nacionalnih parlamentov držav članic EU in EP. Zagotavlja okvir za izmenjavo informacij in najboljših praks na področju skupne zunanje in varnostne politike in skupne varnostne in obrambne politike.

Konferenca poteka enkrat na vsakih šest mesecev v državi predsedujoči Svetu EU ali v Evropskemu parlamentu v Bruslju.

Delegacijo sestavlja največ šest članov nacionalnih parlamentov držav članic EU, največ šestnajst predstavnikov iz Evropskega parlamenta, največ štirje opazovalci iz nacionalnih parlamentov držav kandidatk v EU in največ štirje opazovalci iz evropskih držav članic Nata, ki niso članice EU. Ključni element konference so razprave z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko ter z ministrom za zunanje zadeve države gostiteljice.

Državni svet skupaj z Državnim zborom redno udeležuje konferenc in aktivno sodeluje v razpravah.

SKUPINA ZA PARLAMENTARNI NADZOR EUROPOLA (Joint Parliamentary Scrutiny Group (JPSG) on Europol)

V skladu z 88. členom PDEU (Pogodbe o delovanju Evropske unije), kot je bil uveden z Lizbonsko pogodbo, je bil z Uredbo (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za sodelovanje pri kazenskem pregonu (Europol) z dne 11. maja 2016 omogočen skupni parlamentarni nadzor Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov glede dejavnostih Agencije.

Naloge in odgovornosti JPSG so določene v členu 51 Uredbe o Europolu. V skladu s 1 odstavkom 51. člena  Uredbe o Europolu in v skladu z 9. členom Protokola 1 k PEU, PDEU in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo je Konferenca predsednikov parlamentov EU 24. aprila 2017 sprejela sklepe o ustanovitvi Skupne parlamentarne skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola.

JPSG je pooblaščena za: politično spremljanje dejavnosti Europola pri izpolnjevanju svojega poslanstva (tudi glede vpliva teh dejavnosti na temeljne pravice in svoboščine fizičnih oseb); nadzor nad proračunskimi vidiki dejavnosti Europola, strukturno organizacijo Europola in potencialno ustanovitev novih enot in specializiranih centrov; razpravo o splošnih zadevah v zvezi z dejavnostmi Europola (varstvo temeljnih pravic in svoboščin fizičnih oseb, zlasti varstvo osebnih podatkov). Skupina lahko po lastni presoji pripravi povzetek sklepov o političnem spremljanju dejavnosti Europola in te sklepe predloži Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom.

JPSG sestavljajo predstavniki Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic EU. Vsak nacionalni parlament držav članic EU lahko predstavljajo največ štirje člani; v primeru dvodomnih parlamentov vsak dom predstavljata največ dva člana. Evropski parlament predstavlja največ 16 članov. JPSG lahko na zasedanja povabi tudi opazovalce iz držav članic EU, mednarodnih organizacij in tretjih držav, ki nimajo pravice odločanja.

Redna zasedanja potekajo dvakrat letno in sicer v prvi polovici leta v parlamentu države članice EU, predsedujoče Svetu EU, v drugi polovici leta pa v Evropskem parlamentu v Bruslju.

Državni svet je na 10. redni seji 12. 9. 2018 sprejel sklepa, s katerima je v JPSG kot članico imenoval državno svetnico Bojano Potočan ter kot nadomestnega člana državnega svetnika Samerja Khalila.