43. seja Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Tiskalniku prijazna oblika

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na 43. seji 10. 6. 2022  obravnavala Zaključni račun in poročilo o delu Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za leto 2021, ki ga je v Državni zbor predložila Vlada Republike Slovenije.

Komisija ugotavlja, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) v preteklem letu posloval dobro kljub odpisu oz. znižanju prihodkov iz naslova zakupnin zaradi posledic epidemije Covid-19 in suše. V razpravi je bilo izpostavljeno vprašanj glede zemljiškega spora med KŽK in Skladom, ki še vedno ni zaključen in je trenutno v presoji sodišča. Ob tem je komisija izpostavila pomen prednostnega dajanja kmetijskih zemljišč, ki so v upravljanju Sklada, kmetom oz. družinskim kmetijam in ne podjetjem, saj je že z vidika poseljenosti in razvoja podeželja treba strmeti tudi k ohranjanju manjših kmetiji.

Državni svetniki so izpostavili problematiko neobdelanih zemljišč Sklada, ki niso dana v zakup in se zaradi neobdelanosti zaraščajo. Predlagano je bilo, da se razmisli o možnosti dajanja »neatraktivnih« kmetijskih zemljišč, ki so zahtevnejša za obdelavo, v brezplačni najem po vzoru »protikoronskih« ukrepov, ki so bili sprejeti za časa epidemije. Prizadevati si je treba, da se kmetijska zemljišča ne zaraščajo in služijo funkciji kmetijske proizvodnje, kar je tudi nujno za doseganje večje stopnje samooskrbnosti in prehranske varnost, ki je v danih razmerah kriz in vojne v Ukrajini izrednega pomena. Na tem mestu je bila izpostavljena tudi problematika solastništva delno kmetijskih in delno gozdnih zemljišč oz. zemljišč v zaraščanju med Skladom in SiDG. Sklad ima pri odpravljanju zaraščenosti kmetijskih zemljišč namreč velike težave zaradi nesodelovanja SiDG in Zavoda za gozdove Slovenije, ki po večini smatra tovrstna zemljišča za gozdna in ne kmetijska, čeprav so to prvotno bila. Komisija ponovno poudarja potrebo po zaščiti kmetijskih zemljišč in meni, da je treba zemljiščem v zaraščanju vrniti prvotno funkcijo kmetijskih zemljišč, saj imamo v Sloveniji v povprečju najmanj kmetijskih zemljišč na prebivalca. Kmetijska zemljišča so namreč predpogoj za doseganje višje stopnje nacionalne samooskrbe in prehranske varnosti, predvsem v dani situaciji, ko se soočamo s posledicami pandemije Covid-19 in vojne v Ukrajini. Komisija je med drugim izpostavila tudi potrebo, da se v Svet Sklada imenuje predstavnika kmetov na predlog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Komisija je predlagala,  da se na Vlado in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano naslovi pobuda, da se zardi skrb vzbujajočega podatka o aktualnem skromnem vpisu na srednje kmetijsko-gozdarske šole predvidi štipendije za to področje in poklic kmeta opredeli kot deficitaren.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane