Slovenija prihodnosti v luči podnebnih sprememb - je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam

Tiskalniku prijazna oblika

NOVICA, FOTOGALERIJA IN VIDEO POSNETEK POSVETA

PROGRAM POSVETA:


Pozdravna nagovora:

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta

Srečko Ocvirk,državni svetnik in župan Občine Sevnica

 


Uvodno predavanje »Osvetlitev celostne problematike gradnje zadrževalnikov - koliko vode bi bilo mogoče zadržati v Sloveniji«

prof. dr. Matjaž Mikoš, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; Inženirska akademija

 


Upravljanje z zadrževalniki

  • Upravljanje z zadrževalniki v drugih državah

           - AVSTRIJA: prof. dr. Gerald Zenz, predsednik ATCOLD in podpredsednik ICOLD

           - ITALIJA - zadrževalniki in prostor: Guido Maza, RSE, Giovanni Ruggeri, predsednik ITCOLD

           - MAKEDONIJA: prof. dr. Ljupčo Petkovski, predsednik MACOLD

  • Večnamenska raba zadrževalnikov v Sloveniji 

           - dr. Nataša Smolar Žvanut, Direkcija Republike Slovenije za vode

 


Pomen pregrad in zadrževalnikov v procesu prilagajanja na podnebne spremembe ter pri zagotavljanju pitne in tehnološke vode v prihodnosti 

  • Pametne pregrade

dr. Mitja Bricelj, koordinator TSG 3 EUSAIR

  • Izgledi in vplivi na porazdelitev vodnih količin za Slovenijo v luči podnebnih sprememb

prof. dr. Lučka Kajfež- Bogataj, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; članica Medvladnega odbora za podnebne spremembe Združenih narodov

  • Prilagoditev sistema upravljanja z vodami na klimatske spremembe s poudarkom na možnosti akumulacijskih bazenov 

mag. Zoran Stojić, Geateh, vodja skupine za pripravo strateškega akcijskega plana za Drino pri UN

 


Ukrepi za zmanjšanje vplivov pregrad na okolje in pozitivni učinki pregrad na okolje

  • Problematika (ne)upravljanja s podzemni vodami in dejanski vpliv zadrževanja na podtalnico - možnost zasnove projektov z namenom stabilizacije režima podtalnice v smislu zagotavljanja zalog kvalitetne pitne vode za prihodnje generacije

prof. dr. Miran Veselič, upokojeni profesor Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

 


Razprava

Copyright 2018, Vse pravice pridržane