Državni svet podal zakonodajno iniciativo na Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva

Tiskalniku prijazna oblika

Državni svet je na 52. seji 8. 6. 2022 sprejel Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki ga je v sprejem Državnemu svetu predložila Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.

Komisija je vsebino pobude za sprejem zakonodajne iniciative potrdila na 86. seji 2. 6. 2022 in pri tem uresničila vsebino sklepa, ki ga je sprejela na 85. seji 16. 5. 2022, ob obravnavi Odgovora Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Sklad) na vprašanja državnega svetnika mag. Petra Požuna glede javnega razpisa za dodelitev štipendij z delovnega področja Ministrstva za zdravje na podlagi 19. člena Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ).

Ob obravnavi navedenega odgovora Vlade Republike Slovenije je bilo namreč ugotovljeno, da se zakonskih določb ZNUPZ v zdravstvu ne da izvajati, kar je med drugim posledica neustrezne dikcije 19. člena ZNUPZ, pa tudi dejstva, da se Sklad, Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti niso bili sposobni uskladiti do te mere, da bi se predvidene štipendije v zdravstvu tudi dejansko lahko razpisalo.

Razpis za štipendije Ministrstva za zdravje bi se sicer moralo izvesti že za študijsko leto 2021. Po oceni komisije in Državnega sveta se zdaj ponuja priložnost, da se ustrezne zakonske podlage zagotovi vsaj do začetka študijskega leta 2022/23 in s tem reši financiranje štipendij za preostala predvidena študijska leta (do vključno  2029).  

Na podlagi dopolnitve drugega odstavka 19. člena Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva se tako s predlagano novelo ZNUPZ vzpostavlja zakonsko podlago, na podlagi katere bo Ministrstvo za zdravje lahko Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu Republike Slovenije krilo tudi ostale stroške, povezane z izvajanjem ukrepa iz 19. člena zakona, ne zgolj sofinanciranju štipendij, kot se trenutno interpretira veljavno dikcijo navedenega člena.

S tem se bo omogočilo kritje stroškov za zaposlitev dodatnega kadra (predvidoma ene osebe) na skladu, ki bo skrbela za izvajanje ukrepa podeljevanja štipendij s področja ministrstva za zdravje. Finančne posledice navedene zaposlitve za proračun ministrstva za zdravje so ocenjene v višini 23.250,00 evrov za leto 2022 ter 46.500,00 evrov za leta 2023, 2024 in 2025.

S predlogom zakona se predvideva tudi odstop od določb Zakona o štipendiranju, tako da bo minister za zdravje s posebnim pravilnikom predpisal način izvajanja ukrepa iz 19. člena ZNUPZ. Pravilnik naj bi se sprejelo v 3 mesecih od uveljavitve zakonske novele. To bo omogočilo, da se bodo štipendije lahko v celoti financirale s strani Ministrstva za zdravje in ne na način kadrovskega štipendiranja, ki je bilo v skladu s trenutno zakonsko dikcijo prepoznano kot edino možno.

S predlogom zakona je prav tako predvideno, da se vsako študijsko leto (od 2022 vse do 2029) podeli po 100 štipendij (70 za področje zdravstvene in babiške nege v višini 300 evrov/mesec ter 30 za področje medicine v višini 400 evrov/mesec). Navedeni zneski štipendij so višji, kot bi bili v primeru, če bi obveljala trenutna predvidena višina sredstev za podelitev štipendij, ki bi bile bistveno nižje oz. bi jih lahko prejelo bistveno manj upravičencev. Posledično se predvideva, da bi bilo zaradi predlaganih višjih zneskov štipendij treba iz proračunskih sredstev zagotoviti 260.000 evrov dodatnih sredstev, v celoti pa bi za 5 javnih razpisov porabili 3.960.000,00 evrov (trenutno predvidenih 3.700.000,00 evrov). 

Zakonodajna iniciativa

Copyright 2018, Vse pravice pridržane