Ob volilnem sporu bi moralo odločati Vrhovno sodišče

Tiskalniku prijazna oblika

Ljubljana, 8. junij 2022

Državne svetnice in svetniki so se danes sestali na 52. redni seji, na kateri so med drugim obravnavali dve zakonodajni iniciativi – predlog sprememb in dopolnitev Zakona o Državnem svetu in Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, s katerimi bi zagotovili vse potrebno za dodeljevanje štipendij na področju zdravstva.

S prvo zakonodajno iniciativo želi Državni svet predlagane spremembe uskladiti z odločbo Ustavnega sodišča in urediti postopek volitev v Državni svet, še posebej volilnega spora. V praksi pri volitvah v Državni svet namreč prihaja do številnih težav, za katere trenutna pomanjkljiva ureditev ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva in ne nudi ustreznih rešitev. Po tem predlogu bi o volilnem sporu dan po volitvah na prvi stopnji odloča Vrhvno sodišče.

Z drugo pobudo pa Državni svet želi omogočiti Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu RS ustrezne pogoje za izvedbo javnih razpisov oziroma postopkov dodeljevanja štipendij, tako da se bo zagotovilo dodatna namenska finančna sredstva za kadrovsko okrepitev sklada in kritje ostalih stroškov, povezanih z izvajanjem ukrepa iz 19. člena ZNUPZ.

Na seji se je Državni svet seznanil tudi z rednim letnim poročilom Zagovornika načela enakosti za leto 2021 in ocenil, da institut zagovornika načela enakosti v slovenskem prostoru postaja čedalje bolj prepoznan in da mu ljudje zaupajo. Kot posebno pomembno nalogo Zagovornik izpostavlja njegovo nudenje pomoči vsem tistim, ki se znajdejo v (potencialno) diskriminatornem položaju, ko vstopajo v določena razmerja z organi državne uprave ali drugimi državnimi institucijami, pa tudi njegovo zgolj svetovalno vlogo. V poročilu pa je izpostavljena tudi problematika ureditve izplačil božičnice, ki jo je Zagovornik označil kot diskriminatorno. Predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu so pri tem izpostavili umanjkanje možnosti podajanja pojasnil Zagovorniku in opozorili, da bo sprejeta odločitev lahko imela izrazito negativne finančne posledice za gospodarstvo oz. posamezna podjetja v državi. Dodali so, da je do zdaj navedeni način izplačila božičnice, ki je bil ocenjen kot diskriminatoren, usklajen znotraj socialnega dialoga, da je brez zapletov deloval daljše časovno obdobje in bil zakonsko podprt. Predstavnik interesov delojemalcev v Državnem svetu je sicer pritrdil oceni predstavnika interesov delodajalcev, da je odločitev Zagovornika v izpostavljenem primeru povzročila zaplete in bo lahko imela negativen vpliv na posamezna podjetja oz. gospodarstvo v celoti, a je hkrati pojasnil, da sindikati odločb Zagovornika in sodišč ne komentirajo in jih upoštevajo. Zato je pozval, da se mora rešitev nastale situacije poiskati v okviru socialnega dialoga oz. izven postopkov, ki jih vodi Zagovornik. Predlagal je še, da naj bi se v prihodnje pri sprejemanju posameznih odločitev njihova ustreznost ocenila tudi z vidika njihove morebitne diskriminatornosti in se po potrebi o tem še pred sprejemom odločitev posvetuje z Zagovornikom.

Na dnevnem redu je bila tudi seznanitev s poročilom Informacijskega pooblaščenca za leto 2021. V minulem letu so obravnavali zelo veliko prijav zaradi obdelave osebnih podatkov pri prijavi na cepljenje proti Covid-19 prek portala eUprava in tudi sicer je epidemija močno zaznamovala leto. Zato Informacijski pooblaščenec upa, da v Sloveniji ne bomo več doživeli posegov v zasebnost, kot smo jim bili priče v času epidemije, in da sta se celotna družba in država iz situacije marsikaj naučili. Glede na to, da je Informacijski pooblaščenec prejel tudi veliko pritožb zoper državno upravo, so se državni svetniki strinjali, da bi bil na področju udejanjanja ZDIJZ nujen večji angažma Ministrstva za javno upravo kot resornega ministrstva, saj bi to lahko pomagalo tudi k zmanjšanju števila pritožb na račun državnih organov pri zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.

Državni svet je sprejel tudi zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, se seznanil z delom delovne skupine za upravljanje z velikimi zvermi v 2021 in z delom skupine za skupni parlamentarni nadzor Europola v 2021. 

Pobude in vprašanja državnih svetnikov

Tako kot vedno so tudi tokrat obravnavali pobude in vprašanja državnih svetnikov. Danijel Kastelic je na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naslovil vprašanje, ali je že izvedlo analizo trenutnega stanja in na navedeni podlagi pripravilo zakonsko rešitev, ki bo vsem mladoletnim otrokom s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč druge oziroma tretje osebe za opravljanje svojih osnovnih življenjskih potreb, omogočila prejemanje dodatka za pomoč in postrežbo. Na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem zboru so namreč 1. marca letos soglasno sprejeli sklep, naj MDDSZ v treh mesecih od sprejema sklepa pripravi predlog sprememb zakonodaje, ki bi ustrezno uredile področje dodatka za pomoč in postrežbo tudi za otroke z invalidnostjo, ki niso slepi, in s tem odpravilo diskriminacijo, ki jo povzroča peti odstavek 100. člena ZPIZ-2. Ta rok je že potekel.

Dr. Matjaž Gams je Ministrstvu za zdravje dal pobudo, naj v najkrajšem možnem času ustanovi strokovno skupino za prenovo slovenskega javnega zdravstva v smeri pospešitve uporabe storitev elektronskega in mobilnega zdravja (EMZ), ki naj med drugim prouči tudi vzpostavitev nacionalnega centra za zagotavljanje dostopa do storitev osebnih zdravnikov prek elektronskih komunikacijskih sredstev, naj uvede enotno nacionalno podatkovno skladišče v zdravstvu na podlagi t. i. »robnega računalništva«, in naj vzpostavi odprte javne platforme, ki državljanom pomagajo pri soočanju z zdravstvenimi težavami.

Podal je tudi pobudo, da naj se v javnem sektorju zagotovi čim širšo uporabo odprtokodnih ali javno objavljenih programskih rešitev in objavi njihovega seznama na spletu. To bo omogočalo, da jih bodo zainteresirani posamezniki lahko preverili ter opozorili na morebitne napake.

Poleg tega je Vladi RS predlagal, naj zagotovi enotno obravnavno vseh priporočenih omejitvenih ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja virusa SARS-CoV-2, in podobnimi pojavi ter naj spodbuja sodelovanje med stroko  in odločevalci, da zagotovi integralno obravnavo problematike in v iskanje rešitev vključi strokovnjake umetne inteligence.

Tomaž Horvat je Ministrstvo za zunanje zadeve in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pozval, naj v najkrajšem možnem času pristopita k spremembi veljavne zakonodaje in uredita, da se bo partnerjem slovenskih diplomatov obdobje prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje štelo kot pokojninska doba brez dokupa, po zgledu ureditve za partnerje uslužbencev slovenske vojske.

Alojz Kovšca pa je Ministrstvo za finance vprašal, ali je že pristopilo k pripravi sprememb zakona, ki ureja javne finance, z namenom zagotovitve njegove skladnosti z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-474/18. Ta navaja, da se je z razveljavljenimi določbami ZJF neodvisne ustavne organe v celoti obravnavalo tako kot se obravnava državne organe, ki delujejo pod okriljem Vlade.

Državni svet je podprl tudi pobudo Danijela Kastelica in Bojana Režuna za vzpostavitev celovitega sistema skrbi za odrasle z avtizmom, saj ima praktično vsak posameznik z avtizmom drugačno kombinacijo temeljnih in spremljevalnih težav in s tem zelo specifične potrebe. 

Svojo pobudo za dvig najvišjega možnega obsega izdatkov za zdravstveno blagajno na podlagi spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 je predstavil tudi mag. Peter Požun, Branko Tomažič pa je predlagal, da bi spominske medalje ob 30. obletnici  samostojne in neodvisne države Republike Slovenije podelili tudi do zdaj spregledanim in domoljubnim še živečim osebam, ki so samoiniciativno sodelovale pri obrambi slovenske države s postavitvijo barikad in z državotvornim delovanjem izpostavile svoje življenje in imetje. Predlagal je še, naj se kot vojne veterane opredeli tudi tiste, ki so v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 samoiniciativno opravljali naloge ali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije, ki so se nanašale na postavljanje in varovanje barikad in drugih ovir, ter druge aktivnosti, namenjene obrambi države.

Foto in video: Benjamin Beci/Fixmedia

 

Copyright 2018, Vse pravice pridržane